logo
Il Portale turistico del Comune di Gorizia

 

link versione italianalink versione slovenalink versione friulanalink versione ingleseicona webcam
link alla homelink a contattilink alla mail
link alla storialink ad eventilink alle newslink ai percorsi a temalink alla ricettivitÓálink a prodotti tipicilink a links
Home > Zgodovina > Tragi─Źno 20. stoletje

Zgodovina

Tragi─Źno 20. stoletje

Tragi─Źno 20. stoletje

V 20. stoletju je duhovna bole─Źina pred in po prvi svetovni vojni, ob koncu katere se je mestu izpolnila skoraj stoletna te┼żnja, da bi postalo v vseh pogledih italijansko, pustila zlasti na likovni umetnosti prav poseben pe─Źat. Italico Brass, Edoardo Delneri, Vittorio Bolaffio, Gino De Finetti, Veno Pilon, Sofronio Pocarini, Lojze Spazzapan, Tullio Crali, Raoul Cenisi in Zoran Muši─Ź so napisali ┼żivahno in svojstveno umetnostno zgodovino. Najgloblje pa so ┼żivljenje v mestu zaznamovali vojni dogodki.
Gorica, ki se je med prvo svetovno vojno znašla na klju─Źni frontni ─Źrti med Avstrijo in Italijo, je bila prizoriš─Źe krvavih spopadov, znamenitih »12 soških bitk«. Ve─Ź kot dve leti je bilo tu bojno polje. Po 14 mesecih silovitih bitk je italijanska vojska 8. avgusta 1916 vkorakala v Gorico.
Poraz pri Kobaridu (Caporetto) je dal avstrijski vojski prilo┼żnost za ponoven prihod v mesto (oktobra 1917). Propad Avstro-Ogrske, zmaga Italije in konec vojne (novembra 1918) ter Saint Germainska in rapalska pogodba so prispevali k dokon─Źni priklju─Źitvi Gorice Italiji. V dvajsetletju fašisti─Źnega re┼żima so bile v Gorici zgrajene nekatere ─Źudovite stavbe, na primer pošta in trgovinska zbornica, grad, ki je bil deloma uni─Źen v prvi svetovni vojni, pa so obnovili. Fašizem je izvajal prisilno italijanizacijo obširne Goriške pokrajine, ki jo je zlasti na vzhodnem delu naseljevalo prebivalstvo slovanskega porekla.

Mestu ni prizanesla niti druga svetovna vojna. Bitki pri Gorici septembra 1943 med Titovimi partizani, enotami fašisti─Źne Italijanske socialne republike (RSI) in Nemci je sledila priklju─Źitev mesta in celotne Julijske krajine Jadranskemu Primorju (Adriatisches Küstenland) pod neposrednim nadzorom nacistov. To je povzro─Źilo še dodatne nesre─Źe, med drugim je izredno dejavno goriško judovsko skupnost doletela deportacija in uni─Źenje  v koncentracijskih taboriš─Źih. Po porazu nemške vojske in njenem posledi─Źnem umiku so mesto zasedli jugoslovanski Titovi partizani od 2. maja do 12. junija 1945 (torej po koncu druge svetovne vojne). Znova so sledili tragi─Źni trenutki. Jugoslovanska vojska je odvedla stotine neoboro┼żenih meš─Źanov, za katerimi se je izgubila vsaka sled.  Številne med njimi so barbarsko potolkli in še ┼żive pometali v fojbe, globoke kraške jame.
 
Vztrajna prizadevanja Titove jugoslovanske komunisti─Źne vlade za priklju─Źitev Gorice je prepre─Źil odlo─Źen odziv ve─Źine prebivalcev, Italijanov, ki so se zgrnili na ulice in tako prepre─Źili, da bi kon─Źali pod jugoslovansko komunisti─Źno diktaturo. Odlo─Źili so se za ┼żivljenje na demokrati─Źnem Zahodu.
Zgodovinski in politi─Źni dogodki takoj po koncu druge svetovne vojne so imeli za Gorico te┼żke in dolgotrajne posledice. Septembra 1947 je bilo mesto razdeljeno na dva dela in odrezano od svojega zaledja na severu in vzhodu. Na podlagi pariške pogodbe so postavili t.i. španske jezdece in bode─Źo ┼żico, ki so ozna─Źevali novo razmejitev med Italijo in Jugoslavijo. Tako je nastala meja, ki je delila hiše, ceste in dru┼żine; na drugi strani je na Titovo ┼żeljo v nekaj letih zrasla Nova Gorica.  

Dne 10. novembra 1975 je bil podpisan osimski sporazum, ki je ratificiral sporazum iz leta '47, in s tem dokon─Źno opredelil "gibljivo" mejo.
Na podlagi tega je bila, ob sodelovanju Vojaško- geografskega inštituta v Firencah in ustrezne jugoslovanske institucije, odstranjena "┼żelezna zavesa". Nadomestili so jo z zidcem, nad katerim je bila napeta mre┼ża. 25 oktobra 1977 so vojaški voditelji podpisali zapisnik o postavitvi mejnega kamna z zaporedno številko 57/15 na mejni ─Źrti med obema dr┼żavama, nasproti stare goriške ┼żelezniške postaje, ki je danes v Republiki Sloveniji.
Z izvajanjem schengenskih sporazumov med Italijo in Slovenijo je bila decembra 2007 meja dokon─Źno ukinjena. Gorica je tako ponovno postala, kot je bila ┼że vse od svojega nastanka, središ─Źe obširnega in zanimivega obmo─Źja s kulturnega, turisti─Źnega in gospodarskega vidika. 

P T S ─î P S N
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
banner sistemazioni

 


Realizzazione del Sito: Servizio attività economiche e sviluppo turistico.
e-mail: turismo@comune.gorizia.it