logo
Il Portale turistico del Comune di Gorizia

 

link versione italianalink versione slovenalink versione friulanalink versione ingleseicona webcam
link alla homelink a contattilink alla mail
link alla storialink ad eventilink alle newslink ai percorsi a temalink alla ricettivitŗ†link a prodotti tipicilink a links
Home > Tematski izleti > Staro mestno jedro

Tematski izleti

Staro mestno jedro

ńĆe se iz grajskega naselja spustimo po drevoredu D'Annunzio, pridemo do zgodovinskega jedra z ońćarljivimi trgi in starimi ulicami, ki so posejane s cerkvami in palańćami.
Prvi je Trg Cavour, na katerega gleda linearno prońćelje Palańće deŇĺelnih stanov (Palazzo degli Stati Provinciali), danes sedeŇĺ Kvesture. Palańća je bila zgrajena v XIII. stoletju in razširjena v XVI. stoletju Bila je sedeŇĺ »ońćetov goriške domovine«, skupšńćine, v kateri so delovali predstavniki plemstva, cerkve in grofije in ki je šest stoletij upravljala mesto in njegovo okolico. Na trgu se dvigajo še druge zanimive stavbe: Mestna hiša (Casa del Comune) iz XVI. stoletja, z znańćilnim rizalitom v zgornjih nadstropjih, v kateri je prebival gastald; hiša druŇĺine Ungrispach, ena izmed najstarejših mestnih stavb v pozno-gotskem slogu, na prońćelju katere izstopa tabla z datumom MCCCCXLI; stare hiše na zańćetku Raštela.
Za trgom Cavour stoji mogońćna Stolnica, osnovana v XV. stoletju, ki je posveńćena svetima Hilariju in Tacijanu in gleda na istoimenski trg. Notranjost ohranja znańćilnosti XVII. stoletja, z bogatimi barońćnimi okrasi, dragocenimi oltarji iz XVII. in XVIII. stoletja, s priŇĺnico z reliefnimi okraski iz XVIII. stoletja, z velikim nagrobnim kamnom s podobo zadnjega goriškega grofa Lenarta, ki je umrl v Lienzu 12. aprila leta 1500. Oltarsko sliko v apsidi, na kateri je prikazana Devica Marija s sv. Hilarijem in Tacijanom, je naslikal JoŇĺef Tominc (1825). Na koncu desne ladje je vhod v Gotsko kapelo, posveńćeno sv. Akaciju; dali so jo zgraditi goriški grofje, cerkvi pa je bila prikljuńćena v XV. stoletju.
 Tik ob trgu Cavour je trg sv. Antona s svojim širokim stebrišńćem, ki je nekońć pripadalo dvorišńću samostana, ki naj bi ga v III. stoletju ustanovil sam Anton Padovanski. Na trgu se nahajata tudi dve izmed najzanimivejših mestnih stavb, palańća Lantieri in palańća Strassoldo.
Palańćo Lantieri, eno izmed najimenitnejših goriških gosposkih dvorcev, sestavlja niz stavb, ki so bile zgrajene od srednjega veka dalje. Najstarejši je stolp iz XIII. stoletja z dviŇĺnim mostom, ki je bil del goriškega obrambnega obzidja. Stolp so pozneje vkljuńćili v kompleks Schönhaus (»lepa hiša«), v katerem so stanovali goriški grofje. Med imenitne goste palańće nedvomno sodijo Pij VI., Napoleon, Metastasio, Da Ponte, Casanova in Carlo Goldoni, ńćigar ońće je bil zdravnik grofa Lantieri.
Palańća Strassoldo, v kateri se danes nahaja imenitni hotel, zapira daljšo stranico trga nasproti stebrišńća. Današnjo podobo je dobila po obnovitvenih delih, ki so potekala v poznem XVI. stoletju. V njej je leta 1836 bival Vojvoda Angoulême (francoski monarhi so ga priznavali za kralja Ludvika XIX); njegovi posmrtni ostanki pońćivajo - skupaj z ońćetom Karlom X. Burbonskim, ki se je tudi zatekel v Gorico - v kripti Kostanjeviškega samostana, ki se danes nahaja na slovenskem ozemlju.
K staremu mestnemu jedru (ki sta ga obkroŇĺala zidovje in jarek) sodi tudi Raštel, ena izmed najznańćilnejših mestnih ulic. Raštel so nekońć zapirala rešetkasta vrata (»rastello«, iz katerega izhaja ime), ki so lońćevala mesto od podeŇĺelja: danes je to ulica za pešce, ki pelje do Travnika, najveńćjega mestnega trga, na katerem se dviga cerkev sv. Ignacija; zgradili so jo jezuiti med leti 1654 in 1767. Gre za mogońćno stavbo, v kateri se harmonińćno zlivajo znańćilnosti avstrijskega baroka in tipińćni italijanski elementi. Prońćelje (izdelano okoli leta 1720 na podlagi projekta avstrijskega jezuita Christopha Tauchera) krasita dva visoka zvonika s ńćebulasto kupolo.
Na trgu lahko obńćudujemo tudi Palańćo Torriana iz XVI. stoletja, ki je danes sedeŇĺ Prefekture. Med številne znane goste te palańće spada tudi Giacomo Casanova, ki je leta 1773 bival v Gorici in ki je v svojih »Spominih« opisal svoje prigode v tem mestu.
V središńću trga stoji Neptunov vodnjak, ki ga je na podlagi projekta Nicoloja Pacassija v polovici XVIII. stoletja izdelal Marco Chiereghin. Pred cerkvijo sv. Ignacija stoji steber sv. Ignacija, dar grofa Andree iz Porcie, ki so ga postavili leta 1687.
Iz Travnika v smeri Gosposke ulice (ulica Carducci) se dviga monumentalna stavba iz XVI. stoletja, to je Palańća Koblenzl Codelli, sedeŇĺ goriške nadškofije. Gosposka ulica pelje do trga Na Kornu trga De Amicis, kjer lahko obńćudujemo prońćelje ene izmed najlepših mestnih stavb, palańće Attems Petzenstein, ki je bila zgrajena po nańćrtu Nicoloja Pacassija in dokonńćana leta 1754. Na zgornjem delu prońćelja - s štrleńćim osrednjim delom in z dvema stranskima kriloma - je elegantna ograja, okrašena s kipi. Mogońćna je tudi notranjost, kjer se nahaja sedeŇĺ Pokrajinskih muzejev.
 Za palańćo Attems se zańćenja ulica Ascoli, jedro Ňĺidovske ńćetrti, kamor se je goriška Ňĺidovska skupnost naselila v XVII. stoletju. Danes najznańćilnejša stavba nekdanje goriške ńćetrti je nedvomno sinagoga, v kateri se nahaja tudi didaktińćni muzej »Jeruzalema na Sońći«, ki prikazuje razvoj goriške Ňĺidovske skupnosti v teku stoletij, njene tradicije in povezave s srednjeevropsko kulturo. V notranjosti muzeja je tudi dvorana, ki je posveńćena grafińćnim in slikarskim umetninam Carla Michelsteadterja. Ulica Ascoli se na koncu sreńća s Korzom Verdi, kjer stoji prekrasna palańća Mestne knjiŇĺnice. Palańća Werdenberg v ulici Mameli (nekdanja Šolska ulica) je danes sedeŇĺ DrŇĺavne posoške knjiŇĺnice, ki je bila zgrajena med leti 1655 in 1747, od prejšnjega stoletja dalje pa hrani tudi mestne knjiŇĺne zbirke. Z arhitekturnega vidika sta zanimivi zlasti dve loŇĺi s kamnitimi loki in velińćastno stopnišńće s štukaturami iz XVIII. stoletja. Na istem kriŇĺišńću, na katerega gleda tudi knjiŇĺnica, stoji stroga zgradba Svete Klare, ki sega v XVII. Stoletje. Dvorane poslopja bodo opremljene za univerzitetne namene. Ob tej stavbi se nahaja še bogato opremljen Muzej nadškofije, ki bo hranil eno izmed najpomembnejših zbirk sakralne in obrtniške umetnosti celotnega alpsko-jadranskega obmońćja: Zaklad stolnice ali Oglejski zaklad (z dragocenimi ostanki iz srednjega veka) in tako imenovani Terezijanski zaklad (donazione Teresiana).

 

P T S ńĆ P S N
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
banner sistemazioni

 


Realizzazione del Sito: Servizio attività economiche e sviluppo turistico.
e-mail: turismo@comune.gorizia.it