logo
Il Portale turistico del Comune di Gorizia

 

link versione italianalink versione slovenalink versione friulanalink versione ingleseicona webcam
link alla homelink a contattilink alla mail
link alla storialink ad eventilink alle newslink ai percorsi a temalink alla ricettivitÓálink a prodotti tipicilink a links
Home > Zgodovina > Od 1001 do 1500

Zgodovina

Od 1001 do 1500

Gorica je uradno prvi─Ź omenjena 28. aprila 1001 v darilni listini, s katero je cesar Oton III. podelil grad Solkan (Siliganum) in "polovico vasi, ki se v jeziku Slovanov imenuje Gorica" (se pravi gorska) oglejskemu patriarhu, polovico pa furlanskemu grofu Guarientu iz rodbine Eppenstein.
Poreklo dinastije Goriških grofov ni povsem jasno.
Posest goriškega ozemlja je ostala v rokah rodu Eppenstein, dokler ni bila ta plemiška rodbina poklicana k upravljanju vojvodine Koroške (leta 1090), nato pa je izumrla (1122 – 1125).

 

Prek zapletene dedne linije je na ─Źelo grofije takrat prišla rodbina, ki si je ┼że pridobila številne posesti v Avstriji okrog Millstatta, kjer so ustanovili slovito opatijo.
Goriški grofje bi bili torej neposredni potomci Pustriških in Lurnskih grofov, ─Źeprav so bili v sorodstveni zvezi tudi z bavarsko rodbino grofov Aribonov; za za─Źetnika rodu veljata Liutgarda in grof Aribo. Prav on je ustanovitelj samostana v Millstattu, nad katerim so Goriški grofje ┼że od vsega za─Źetka uveljavljali dedno avokacijo.
Liutgarda in Aribo sta imela dva otroka, Enghelberta in Meginharda ali Mainarda, ki je omenjen tudi v oglejski listini iz leta 1064 kot "Meginardus de Guriza".

Zgodovina goriških grofov je tesno povezana z oglejskim patriarhatom, saj so so bili prvi odvetniki slednjega. Patriarhi, ki so gospodovali v Furlaniji, so za goriške grofe pomenili oviro pri uresni─Źevanju te┼żnje po širitvi proti Padski ni┼żini, kar je privedlo do vrste oboro┼żenih spopadov, ki so zaznamovali zgodovino furlanskega srednjega veka. V okviru teh sporov je bil 21. januarja 1202 v cerkvici sv. Kvirina pri Krminu podpisan mirovni sporazum, s katerim so Goriški grofje uradno dobili popolno posest nad obmo─Źjem Gorice. Ruševine cerkvice so še danes vidne. Grofje so si prizadevali strniti svoja razpršena posestva, zato so jih zdru┼żevali in s postavljanjem gradov utrjevali v jasno razmejene posesti z namenom, da ozemlje Gorice dokon─Źno lo─Źijo od oglejskega patriarhata.

Od leta 1200 je pomen goriških grofov v okviru cesarstva za─Źel strmo naraš─Źati. Leta 1210 je mesto dobilo cesarsko dovoljenje, da enkrat na leto, ob prazniku svetega Janeza Krstnika, priredi sejem. Majnardu II. so podelili posebno pravico za kovanje denarja. V teh desetletjih so grofje za─Źeli s svojo ekspanzijo proti Istri, medtem ko se je krepilo zbli┼żevanje interesov med Tirolsko in Gorico, ki se je udejanjilo s poroko Majnarda III. in Adelajde. Leta 1253 je prišlo do zdru┼żitve Goriške in Tirolske grofije. Majnard III. je tako postal tudi Majnard I. Tirolski. V tem ─Źasu so grofje svojo hegemonijo utrdili tudi v Furlaniji. Najprej Albert, nato pa še njegov sin Henrik II. sta tej regiji zagospodovala z zasedbo krajev Tolme─Ź, Sacile, Caneva, Tricesimo in drugih ozemelj, vse do Tolmina v zgornji Dolini So─Źe. Svoja vrata je Gori─Źanom odprl celo Gumin.

Najbolj fascinantna osebnost v rodbini je verjetno bil Henrik II., sin Alberta II., ki se je rodil leta 1266. Henrik II. je sanjal o tem, da bi svoje posesti razširil na italijansko ozemlje in dokon─Źno porazil oglejski patriarhat. Zavzel je del Karnije. Nato je po pogajanjih z veronskim vojvodo Cangrandejem della Scala sklenil zavezništvo z Verono in zakorakal proti Trevisu in Padovi, ki si ju je podvrgel leta 1319. Svojega velikega na─Źrta pa Henrik II. ni uresni─Źil. Leta 1323 ga je v starosti 57 let na neki gostiji doletela nenadna smrt (ki je bila ovita v tan─Źico skrivnosti, toliko da so dolgo ─Źasa verjeli, da so ga zastrupili najeti morilci dru┼żine d'Este). Pod Henrikom II. je goriška grofija dosegla resni─Źno velik obseg: njegove posesti so segale od Istre do Tirolske in od Veneta do današnje Slovenije.

Med nasledniki Henrika II. še posebej izstopata Majnard VII., ki si je prizadeval, da bi dinastija pre┼żivela tudi potem, ko je bila leta 1363 prisiljena Tirolsko odstopiti Habsbur┼żanom, in njegov sin Henrik IV., katerega izredno dolga vladavina je trajala vse od leta 1394 do leta 1454.Leta 1415 je v Konstanci grof Henrik od ogrskega kralja Sigismunda prejel sve─Źano investituro svojih cesarskih fevdov: goriško grofijo z vsemi njenimi pritiklinami, palatinsko grofijo na Koroškem, sodiš─Źe v kraju Flambro v Furlaniji in grofijo Heunburg. V tem ─Źasu je Beneška republika leta 1420 dokon─Źno premagala skoraj tiso─Źletni oglejski patriarhat in tako razširila svoje posesti do obmo─Źja Belluna in do So─Źe.

Leta 1424 sta se morala Henrik IV. in njegov brat zglasiti v Benetkah. Bila sta dedi─Źa furlanskih fevdov v Gorici in sta morala zatorej priznati nadvlado Beneške republike. To dejanje je za Benetke postalo razlog za zahtevo po goriških posestvih in po sami Gorici. Isto─Źasno z uni─Źujo─Źimi vpadi Turkov v Furlanijo je Beneška republika zavzela Gradiš─Źe in tam zgradila utrdbo. 12. aprila 1500 je goriško-tirolski grof Leonard, ki se je poro─Źil s Paolo Gonzaga, umrl brez naslednikov na gradu Bruck pri Lienzu.
 

P T S ─î P S N
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
banner sistemazioni

 


Realizzazione del Sito: Servizio attività economiche e sviluppo turistico.
e-mail: turismo@comune.gorizia.it