logo
Il Portale turistico del Comune di Gorizia

 

link versione italianalink versione slovenalink versione friulanalink versione ingleseicona webcam
link alla homelink a contattilink alla mail
link alla storialink ad eventilink alle newslink ai percorsi a temalink alla ricettivitÓálink a prodotti tipicilink a links
Home > Zgodovina > Obdobje Habsbur┼żanov: 1509-1918

Zgodovina

Od 1509 do 1918

Obdobje Habsbur┼żanov: 1509-1918

Za precejšnjo in strateško Leonardovo dediš─Źino je izbruhnil spor evropskih razse┼żnosti med Beneško republiko in Habsbur┼żani. Iz starih listin izhaja, da si je cesar Maksimilijan takoj prisvojil Gorico in njena ozemlja. Vendar Benetke niso mirovale in nekaj let kasneje je vojska, ki jo je vodil Bartolomeo d'Alviano, po zavzetju Krmina osvojila Gorico; utrdba, ki obdaja grajsko naselje, se je z osemsto vojaki upirala nekaj dni. Borbe so bile silovite. Dne 22. aprila 1508 je na goriškem gradu zaplapolal prapor sv. Marka.
Beneška oblast je trajala le nekaj mesecev, v tem ─Źasu so srednjeveški grad za─Źeli prilagajati na─Źelom sodobnega vojskovanja. ┼Że naslednjega leta so se Habsbur┼żani ponovno polastili Gorice, ki je razen za ─Źasa Napoleona ostala avstrijska vse do prve svetovne vojne. ─îeprav je Maksimilijan ob─Źutno zmanjšal ozemlje grofije in ga omejil na obmo─Źja okoli Gorice, je pripadnost mo─Źni in organizirani dr┼żavni tvorbi mestu prinesla ogromne gospodarske koristi. Razvilo se je vinogradništvo, ozemlje okrog Gorice se je specializiralo predvsem za pridelavo belih vin, ki so jih izva┼żali v Avstrijo; gojiti so za─Źeli konopljo in posledi─Źno so se razvile tekstilne obrtne delavnice (manufakture), ki so obdelovale tudi volno. Naposled so postale prevozne ceste, ki povezujejo Gorico s Koroško prek Doline So─Źe, pa tudi tiste, ki jo povezujejo s sedanjo Slovenijo, in cesta proti morju oz. Devinu. V šestnajstem stoletju se je prebivalstvo Gorice pove─Źalo z nekaj ve─Ź kot tiso─Ź na skoraj štiri tiso─Ź.             

17. STOLETJE IN VERSKI REDOVI

Sovra┼żnosti med Habsbur┼żani in Beneško republiko so se nadaljevale, v 17. stoletju so se celo zaostrile in se kon─Źale s krvavimi spopadi, ki so se v zgodovino zapisali kot gradiš─Źanske vojne. Od leta 1616 do 1618 sta se vojski udarili na obmo─Źju okoli Gorice, z ┼żariš─Źem v Gradiš─Źu. Po treh letih vojne so bili polo┼żaji obeh nasprotnikov skoraj nespremenjeni. Gorica ni bila neposredno vpletena v spopade in ┼że leta 1615 so se v mestu nastanili jezuiti, ki so ustanovili prve javne šole in semeniš─Źe ter zgradili cerkev, posve─Źeno sv. Ignaciju. Gre za izviren primer krajevnega baro─Źnega sloga z zna─Źilnimi ─Źebulastimi kupolami. Prihod jezuitov in nato številnih drugih verskih redov je izredno okrepil kulturni polo┼żaj mesta. Zelo zanimivo sliko tega razgibanega obdobja nam je zapustil Ivan Marija Maruši─Ź, ki v svoji ilustrirani knjigi "Morti violenti e subitanee successe in Goritia" ponuja odlomke iz kronike (predvsem ─Źrne), ki nam na presenetljivo ┼żivahen na─Źin prikazujejo podobo takratnega ┼żivljenja. 

18. STOLETJE, ZLATI VEK

18. stoletje je bilo za Gorico zlato obdobje. Število prebivalcev se je pove─Źalo na osem tiso─Ź. Mesto je do┼żivelo razcvet predvsem pod cesarico Marijo Terezijo. Goriški arhitekt Nicolò Pacassi je izdelal na─Źrt za dve izmed najlepših mestnih stavb: pala─Źo Attemsov Svetokriških, danes Ob─Źinsko pala─Źo, in ─Źudovito pala─Źo Attems-Petzenstein, v kateri domuje Pokrajinski muzej. Nicolò Pacassi je zaslu┼żen tudi za dvorec Schönbrunn na Dunaju. Razsvetljenstvo predstavlja plodno obdobje v umetnosti in knji┼żevnosti. Socialne razmere so se izboljšale, nastali so prvi kulturni kro┼żki, kot na primer Accademia dei Filomeleti in Arcadi Romano-Sonziaci. Pojavile so se prve tiskarne, pravi biseri krajevne obrti, pri katerih sta svoja dela dala natisniti Mozartov libretist Da Ponte in Casanova. Uveljavilo se je goriško zgodovinopisje, katere osrednji osebnosti sta Rodolfo Coronini Cronberg in Carlo Morelli. Gorica je bila sti─Źiš─Źe dunajskih in mo─Źnih beneških umetniških vplivov. Johann Michael Lichtenreiter in Antonio Paroli sta najpomembnejša predstavnika krajevne slikarske šole, ki se je uveljavila v 18. stoletju. V tem obdobju je Gorica pridobila zna─Źilnosti bogatega in privla─Źnega mesta. Carlo Goldoni: "V Italiji je ni pokrajine, kjer bi bilo toliko noblese kot tukaj"; Giacomo Casanova: "V Gorici sem se zadr┼żal vse do konca leta 1773 in v šestih tednih bivanja tukaj sem našel vsakovrstno zabavo, ki sem si jo po┼żelel…"; Lorenzo Da ponte, Mozartov libretist: "Vso tisto no─Ź sem jokal ┼że ob sami misli, da moram zapustiti mesto, kjer sem bil dele┼żen toliko dobrega in kjer sem za─Źel celo ceniti sam sebe". O obdobju miru in strpnosti pri─Źa izgradnja judovske sinagoge leta 1756. Obnovljena je bila v 70. letih prejšnjega stoletja in jo je še danes mogo─Źe obiskati.              

19. STOLETJE: PRI─îAKOVANJA MEŠ─îANSTVA

V 19. stoletju je bila Gorica, ─Źeprav majhno in obrobno mesto glede na obse┼żno in raznoliko Avstro-Ogrsko cesarstvo, katerega del je bila, ┼żivahno kri┼żiš─Źe idealisti─Źnih te┼żenj.
Carl von Czörnig je zaslu┼żen za slovito prispodobo Gorice kot "mesta parkov" in "avstrijske Nice". Vse do za─Źetka dvajsetega stoletja je bila priljubljeno letoviš─Źe habsburškega plemstva. Mesto se je razširilo proti zahodu, dobilo je tisti aristokratski, prijeten navdih, ki ga zaznamuje še dandanes. V tem obdobju je naselje seglo do bregov So─Źe. Njena izredna modrina in divja, gozdnata obre┼żja dajejo mestu dodaten ─Źar. To je bil ─Źas relativnega blagostanja. Zadovoljne obraze meš─Źanstva v vzponu si še vedno lahko ogledamo na ─Źudovitih portretih goriškega slikarja Jo┼żefa Tominca. Številne od njih hrani Pokrajinski muzej. Prekipevajo─Źi ideali ter nacionalne in nacionalisti─Źne te┼żnje so v raznolikem okolju mesta naleteli na plodna tla. To kulturno in jezikovno prepletenost nam prika┼że Graziadio Isaia Ascoli, ki je s svojimi študijami o indoevropskih jezikih dosegel mednarodno slavo. Filozof Carlo Michelstaedter (1887-1910), ki je bil tako kot Ascoli judovskega porekla, predstavlja eno od najbolj fascinantnih in reprezentativnih izraznih mo─Źi evropske kulture. Njegova razmišljanja so zbrana v delu "Prepri─Źanje in retorika", pronicljivi analizi ─Źloveškega bivanja, ki je imelo za filozofa skrajne posledice. Pri rosnih 23 letih je storil samomor.
Michelstaedterju je posve─Źena soba v didakti─Źnem muzeju sinagoge v Gorici.

P T S ─î P S N
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
banner sistemazioni

 


Realizzazione del Sito: Servizio attività economiche e sviluppo turistico.
e-mail: turismo@comune.gorizia.it