Viale XX Settembre, 14
34170 Gorizia (GO)
Informacije tajništvo Sklada Dvorec Coronini Cronberg
(dr. Serenella Ferrari Benedetti)
Telefon: 0481 533485 - od ponedeljka do sobote med 8:00 in 14:00 uro
Faks: 0481 547222
E-pošta: info@coronini.it
Spletna stran: www.coronini.it
Od torka do sobote med 10:00 in 18:00 uro.
Nedelje: v juliju in avgustu od 10:00 do 19:00 ure.
Ponedeljek: zaprto
Prazniki: 1. januar, 25. in 26. december zaprto.
Dvorec Coronini Cronberg, v katerem ima sedež tudi istoimenski Sklad, je ob koncu XVI. stoletja (1594) na podlagi načrta arhitekta Giulia Baldigare iz Vercellija zgradil Carlo Zengraf na vrhu pobočja Grafenberg, ki so ga tako poimenovali po grofovski družini. V XVII. stoletju je celotni kompleks prišel v roke grofom Strassoldo, ki so izvorno zasnovo dvorca nekoliko spremenili. Leta 1820 je posest kupil grof Michele Coronini Cronberg (1793-1876), ki je dal razširiti celotno stavbo. Leta 1870 se je začela tudi obnova parka: grof Alfredo Coronini Cronberg (1846-1920) je prvotni italijanski vrt spremenil v angleški park.
Dvorec sestavlja mogočna osrednja trinadstropna stavba, od katere se razvijeta še krilo iz XIX. stoletja in dvojna loža. Strogo pročelje krasi arkadni hodnik s štirimi dioritskimi stebri iz II. stoletja po Kristusu. Nedaleč od lože se nahaja družinska kapelica iz XVII. stoletja, posvečena sv. Ani, ob kateri stoji visok zid. Vzdolž vrtnih drevoredov se dviga pet alegoričnih kipov kiparja Orazia Marinalija iz Vicenze, na vhodnem drevoredu pa srečamo veličasten kip Giovannija Battiste Coroninija Cronberga, uglednega prednika in hrabrega vojskovodja proti Turkom, ki ga izdelal Marco Chiereghin leta 1774.
V dvorcu se je ohranila dragocena oprema iz XVI., XVII. in XVIII. stoletja, zlasti dnevna soba iz beneškega laka in trumeau, okrašen s tehniko preprostega laka, v katerem so hranili prve izdaje knjig Casanove. Dvorske zbirke sestavljajo galerija z več kot 1200 slikami od XVI. do XX. stoletja, kipi, grafike, risbe, medalje, kovanci, srebrnina, porcelanasta posoda, arheološki ostanki, preproge, obleke, stekla, kristali, orožje in nakit. Kot vse druge zbirke se je tudi galerija oblikovala v dve smeri: družinska dediščina na eni strani, na drugi pa nakupi grofa Guglielma, zadnjega potomca rodbine Coronini, ki je umrl na Dunaju 13. septembra 1990. Med najimenitnejša dela sodijo slike, ki jih je Coronini pripisal Tizianu (najnovejše študije so to ugotovitev potrdile), slike drugih znanih mojstrov, kot so Jacob van Ruysdael, Rubens, Tintoretto, portreti Bernarda Strozzija, Vittorija Ghislandija, Jožefa Tominca, Aloisa Hansa Schrama, podoba Device Marije Rosalbe Carriere, slike Alessandra Magnasca, pokrajine Eugena Boudina, Antonija Jolija, Guglielma Ciardija, Angela Ingannija, Pompeja Marianija in Antonija Rotte, grafike Dürerja, Rembrandta, Callota, Rose, Tiziana, nekaj risb Guardija ter zbirka slik goriških umetnikov XX. stoletja, kot so Bolaffio, Crali, Del Neri in Melius. Zanimive so tudi redke japonske grafike iz polovice XIX. stoletja, miniature, pohištvo in predalniki, ure in čudovite krušne peči ter dragocena platna iz svile in damasta. Knjižnica, v kateri je shranjenih preko 22.000 knjig (rokopisi, inkunabule, tiskane knjige od XVI. do XVIII. stoletja), slovi zlasti po številnih besedilih o zgodovini umetnosti, botaniki, pravu in medicini (na primer Mattinolijeva Dioscoride iz leta 1565 in primerek Diderotove in D'Alembertove Encyclopédie iz leta 1773). Občudovanja vreden je tudi fotografski arhiv, ki ga sestavlja več kot 12.000 posnetkov. V zgodovinskem arhivu pa je shranjenih na tisoče dokumentov (od XIII. do XX. stoletja), med katerimi zlasti zasebna in javna družinska pisma, genealoška drevesa in pergamenti. Knjižnica in zgodovinski arhiv se začasno nahajata v Goriškem državnem arhivu, od koder se bosta po zaključku restavratorskih del ponovno preselila na sedež Sklada Coronini.
Ponovno odprtje dvorca je predvideno do konca leta 2005.
Coroninijev dvorec obdaja čudovit angleški park, ki ga krasijo pomembni arheološki ostanki iz Ogleja, elegantni tempeljček v secesijskem slogu, ki ga je načrtoval Girolamo Luzzatto, ter imenitne in redke rastlinske vrste, med katerimi so zlasti libanonske in atlantske cedre, plutovci, ginko biloba, agave, palme, gradni in tise, poleg azelej, kamelij in vrtnic.
Park je odprt vsak dan od zore do mraka. Možna je rezervacija brezplačnih vodenih ogledov parka.
Besedilo je pripravil Sklad Dvorec Coronini Cronberg ONLUS.
Realizzazione del Sito: Servizio attività economiche e sviluppo turistico.
e-mail: turismo@comune.gorizia.it